KRAŠOVEC, Jože. 2024. Pot do novega katoliškega prevoda Svetega pisma (2024) med teorijo in prakso. Bogoslovni vestnik 84, št. 3: 525-544.
Povzetek: Poglavitni izziv za vsak komentiran prevod Svetega pisma so problemi tekstne kritike izvirnega besedila v hebrejščini, aramejščini in grščini. Drug zahteven izziv je dvatisočletna tradicija hermenevtike in specifične potrebe sodobne splošne in biblične znanosti. Še en pomemben izziv je razvoj prevodnega jezika, ki je vse bogatejši s filološkimi študijami, književnostjo in literarno kritiko. V obdobju od leta 1980 do leta 2024 sta pri nas nastala kar dva prevoda Svetega pisma. Leta 1996 je izšel komentirani ekumenski prevod Svetega pisma, ki je dobil podnaslov „Slovenski standardni prevod“ (SSP). Ta prevod je bil pripravljen delno po načelu ad verbum, delno po načelu ad sensum, ker so nekateri prevajalci kljub drugačnemu dogovoru slog izvirnika zavestno spreminjali. Pri pripravi uvodov, opomb, referenc in dodatkov na koncu knjige smo se večinoma oprli na francoski ekumenski prevod Svetega pisma iz leta 1977 (TOB). V letih od 2006 do 2024 smo z mandatom Slovenske škofovske konference skrbno pripravljali nov komentirani prevod. Tako smo po desetletjih pričakovanja dobili končno verzijo uradnega prevoda Svetega pisma, ki bo osnova za liturgične priročnike in za rabo v študijske namene. Ta prevod sledi načelu točnega prevoda po izvirniku na jezikovni, pomenski in literarni ravni, glede osnovne strukture besedil in razčlenitve z vmesnimi naslovi pa se drži svetovno razširjene francoske La Bible de Jérusalem (BJ) iz leta 2000. Tej izdaji smo sledili tudi pri sestavljanju in prirejanju uvodov, opomb, referenc ter bogatih dodatkov na koncu knjige. Naš novi, uradni prevod Svetega pisma prejšnjega, ekumenskega ne ukinja, ampak ga v vseh bistvenih postavkah dopolnjuje. To je končno razvidno že iz dejstva, da so pri obeh francoskih tipih komentiranega prevoda v veliki meri sodelovali isti strokovnjaki s celotnega francoskega govornega področja po vsem svetu. Novi slovenski prevod Svetega pisma francosko izdajo dopolnjuje – in jo po obsegu referenc ter usklajenosti sistema redakcije tudi presega.
