Moč čustev in status ženskih likov v različnih literarnih žanrih Stare zaveze

Nagovor pobudnice in organizatorke simpozija, prof. dr. Irene Avsenik Nabergoj

Spoštovane udeleženke, spoštovani udeleženci, dragi gostje,

z iskrenim veseljem in hvaležnostjo vas pozdravljam na mednarodnem simpoziju Moč čustev, ki poteka v znameniti Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Posebej se zahvaljujem predsedniku SAZU, akademiku prof. dr. Petru Štihu, ki nam je omogočil, da lahko ta dogodek umestimo v srce najvišje znanstvene ustanove v Sloveniji. Zahvala gre tudi 2. razredu SAZU, Razredu za filološke in literarne vede, ter prof. dr. Jožici Škofic, namestnici tajnika prof. dr. Marka Jesenška, za soglasno podporo pri izvedbi simpozija.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti s svojo odprtostjo in vizijo potrjuje, da vrhunska znanost ne živi v izolaciji, temveč v dialogu – z zgodovino, z umetnostjo, s človeško izkušnjo. S tem daje jasno sporočilo: da je znanstveno delo vedno večglasno iskanje resnice, ki raste iz sodelovanja, poslušanja in skupnega uvida v tisto, kar nas – kot posameznike in kot družbo – oblikuje v samem jedru naše človeškosti.

Iskreno se zahvaljujem glavnemu tajniku SAZU, akademiku profesorju dr. Francu Forstneriču, in upravnemu direktorju, gospodu Zoranu Mezgu, za njuno podporo ter pomoč pri poteku dogodka. Zahvala gre tudi gospe Veroniki Simoniti iz tajništva predsedstva SAZU, za vso organizacijsko podporo.

Hvaležni smo doc. dr. Tadeju Steguju, dekanu Teološke fakultete, ter celotni ustanovi za njeno odprtost do interdisciplinarnega raziskovanja. Zahvaljujem se članicam in članom programskega in organizacijskega odbora iz Teološke fakultete UL, ZRC SAZU in ZRS Koper, še posebej pa tudi doc. dr. Andreju Sajetu, predsedniku Slovenske Škofovske konference, predavatelju na TEOF UL ter članu programske in projektne skupine Moč čustev, za njegovo pokroviteljstvo in sodelovanje.

Ob tem naj izrazim hvaležnost tudi Narodnemu muzeju Slovenije in Frančiškanskemu samostanu s knjižnico v Ljubljani, ki bosta s spremljevalnimi dogodki odprla vrata bogatih kulturnih zakladnic in ponudila dragocen kulturni okvir temu dogodku.

Naš simpozij je nastal v okviru raziskovalnega projekta ARIS J6-50212 (Moč čustev in status ženskih likov v različnih literarnih žanrih Stare zaveze, 2023–2026), ki deluje v okviru širšega raziskovalnega programa P6-0262 (Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga, 2022–2027), ob podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Njegov naslov je zavestno zastavljen široko: Moč čustev: od antičnih in judovsko-krščanskih korenin do njihovega odmeva v svetovni in slovenski literaturi, umetnosti in kulturi.

Ta naslov nam je omogočil, da smo raziskovalno os premaknili od zgodovinskih vprašanj k literarni sporočilnosti in notranji dinamiki besedil. Izhodišče smo našli v živem vprašanju: kako prepoznati, razvrstiti, razbirati in osmisliti čustva v starozaveznih besedilih? Kako jih razumeti znotraj njihovega žanra, literarnega tona, kulturnega obzorja in antropološke globine?

V ospredje smo postavili celostni pristop: povezovanje filološke, literarno-hermenevtične in zgodovinsko-antropološke analize s sodobnimi teorijami čustev, spolne razlike in pripadnosti. Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako se v besedilih razpira notranji svet literarnih oseb, zlasti ženskih likov, in kako ta svet čustev odseva, spodbuja ali zamejuje identiteto, odnos do drugega, do skupnosti, do Boga, transcendence.

Zanimanje za čustva ni novo. A novo je, da jih jemljemo resno tudi v znanstveni obravnavi besedil. Da jih ne odrivamo le kot dodatek, temveč jih vidimo kot temeljno antropološko os, okoli katere se oblikujejo vrednote, pripovedi, vera in kultura.

Iskrena hvala gospe Tajdi Lekše za občuteno in premišljeno moderiranje uvodnega dela simpozija ter vam, drage referentke in referenti, za vaše izjemne prispevke. S svojo vsebinsko širino in miselno globino presegajo meje disciplin ter odpirajo nova obzorja razumevanja človekove notranjosti – čustev, ki nas v svoji krhkosti in moči najbolj približujejo temu, kar pomeni biti človek.

Hvala vam, poslušalke in poslušalci, da ste prišli, ker verjamete, da znanost ni zgolj analitična, ampak tudi občutena, in da raziskovanje čustev ni le akademska naloga, temveč način, kako znova osmisliti človeške vezi in človeško dostojanstvo. Vaša navzočnost daje simpoziju bogat čustveni utrip.

Vsem želim dva vsebinsko bogata, topla in navdihujoča simpozijska dneva. Naj bo naše srečanje most med znanostjo in čutečnostjo, med besedo in izkušnjo, med posameznikom in skupnostjo. In naj čustva, o katerih govorimo, ne ostanejo le predmet raziskave, temveč postanejo vezivo dialoga, ki nas vse povezuje.