ZAJC, Neža. 2024. Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469–Maksim Grk, Moskva, 1556) in njegov molitveni nagovor Matere Božje. Bogoslovni vestnik 84, št. 3: 619-632.
Povzetek: Prispevek obravnava znanje, razmerje in odnos sv. Maksima Grka do Matere Božje na osnovi njegove „Molitve k Božji Materi“. Natančna literarno-teološka analiza (na osnovi kritičnega branja rokopisnih izvirnikov) vključuje podrobno in sugestivno, komparativistično zasnovano bizantinsko-patristično in liturgično tradicijo. Ponujen je tudi delni vpogled v nekatere druge za to temo relevantne Maksimove spise, ki skupaj z obravnavano molitvijo pripomorejo k preciznejšemu razumevanju njegovega odnosa do Božje Matere. Ključnega pomena je njegova poglobljena recepcija svetopisemskega sporočila Stare in Nove zaveze. Skrb za (tolažbo in očiščenje) duš vseh vernikov, ki je lahko izražena zgolj s posredniško molitveno vlogo Marije, je ob upoštevanju bralca (vernika, meniha) v središču pozornosti prispevka. Analiza lahko bistveno prispeva k rekonstrukciji evhologije Maksima Grka, ki je tesno spojena z njegovo meniško izkušnjo v samostanu Vatopaidi na sveti gori Atos. Njegova molitvena praksa – skupaj z bizantinskim izročilom – je namreč izvirala iz njegove meniške samoidentifikacije.
